nedelja, 15. november 2009

Tri

Tri ženske, tri vrane ljubezni, tri rane srca,
ovit v tančico otožnosti kopam se v morju nezmožnosti,
objemajo me roke praznine
srce ne prenese še ene vreznine.

Zaljubil se v svobodno resnico,
upajoč pozabil bom srčno tatico.
Svobodna pót me gnala v nórôst.

Božajo ledene me roké vesti
kapa razuma blaži mi strasti
hlad uma poselil je žilé
ženske so molile
razum postavil je pile
prezir napél tetive
mesenost izgubila svoje je víme.

Meta zdaj moj dom brez oken je postal,
kjer srcé sem izdal.

Ostal je le še bled spomin,
čustvenih razvalin.





























, čutečih ustnic,
lebdenja v tvojih očeh.
Pogrešam tvoja zvesta ušesa, iskrive oči in toplo srce.

Ni komentarjev:

Objavite komentar