Holographic Universe

Holographic Universe


Aspect [1982]:
Na Univerzi v Parizu naredi eksperiment, ki je podlaga in je spremenila pogled na znanost. Poskus je pokazal, da lahko sub - atomski delci pod določenimi pogoji istočasno zaznajo spremembo(simultano komuniciranje). Le to je nasprotovalo tezi, da tudi informacija ne more potovati hitreje kot svetloba.

Bohm:
Razlaga, da objektivna realnost, navkljub svoji trdnosti in konkretnosti je v bistvu fantom, kot bi realnost bila hologram(vse slike in pra- slike so so-vsebovane).

Hologram:
1) Objekt obsevamo z laserjem.
2) Obsevamo z drugim koherentnim laserskim žarkom, ki se lomi na lomu prvega žarka.
3) Lom drugega žarka posnamemo na film, dobimo spiralasto sliko črnih in belih črt.
4) Ko film osvetlimo z laserskim žarkom, dobimo 3D sliko objekta.

Karakteristika:
Če film prepolovimo in ga osvetlimo dobimo celotno 3D sliko objekta, če to polovico zopet prepolovimo še vedno dobimo celotno 3D sliko objekta in tako naprej. Iz tega sklepamo, da je celotna slika vsebovana v vsakem koščku filma. Od tod definiramo lastnost holograma.

Bohm-ova sugestija Aspect-ovega poskusa:
Sub - atomski delci ostanejo v komunikacijski povezavi, če tudi so daleč narazen. Komunikacija ne pomeni, da si pošiljajo neke skrivnostne informacijske signale, prej, da je ločenost le iluzija, zaradi našega dojemanja prostorčasja. Prišel je do predpostavke, da na nekem zelo nizkem nivoju realnosti, »delci« niso več entitete, temveč neka fundamentalna celota.

Ilustracija mentalnega poskusa:
Imamo bazen z ribo in dve kameri, ki snemata iz različnih zornih kotov, v drugi sobi imamo dve televiziji, vsako za eno kamero. Opazovalec gleda obe televiziji hkrati in najprej misli, da opazuje dve ribi, toda opazi, da so premiki usklajeni. Iz tega opazovalec lahko zaključi naslednja zaključka:
• Ribi sta nekako povezani, kot da komunicirata.
• Ti dve ribi sta v resnici ena riba.


Ta mentalni poskus je Bohm-a privedlo do naslednjega sklepa o Aspect-ovem poskusu. To kar mogoče izgleda kot hipna komunikacija(hitrejša od svetlobe) je mogoče le posledica dimenzij realnosti, ki se jih ne zavedamo. Sub - atomske delce obravnavamo kot ločene »entiteta« in na ta način vidimo ~ dojemamo le del realnosti. Lahko bi rekli, da na neki globoki ravni realnosti ni več »entiteta«, ampak je realnost vsebovana v sami sebi in so vse stvari neskončno povezane.




V jeziku hologramov, bi lahko rekli, da je vesolje hologram. Človek konkretnost realnosti dojema kot ločeno, razslojeno, ki jo lahko vidimo kot posledico telesnih zaznavnosti in kategorizacije stvarnosti kot sociološko – kulturno pogojenostjo.

Hologramski vidik:
V kontekstu prostorčasja in hologramov predpostavimo super-hologram, ki hkratno vsebuje preteklost – sedanjost – prihodnost. Nekateri super – hologramu rečejo matrika, ki vsebuje vse kar je. Bohm dopušča, da poleg treh časov obstaja še kaj drugega, pravi da super – hologram ni »zlitje stanj«, ki omogoča neskončno razvojev.

Pibram:
Je bil neuro – kirurg, ki je raziskovak kje je shranjen spomin, pri svojih poskusih je ugotovil, da spomin ni lociran nekje v možganih, ampak je razlezen čez celotne možgane. Kasneje, ko je izvedel za hologramski vidik, je ta koncept vključil v svoje zaključke o spominu. Glede na fizikalna spoznanja o nevronih je presenetljivo kako veliko informacije lahko hranijo in jih tudi hipno pridobimo. Izgleda kot da je vsaka informacija povezana z drugo informacijo in tako dobimo idejo o možganih kot hologram. Z poglobljeni raziskovanjem ugotovi, da spomin ni hranjen v strukturi nevronov ampak prej v vzorcu signalov, seveda še vedno je skrivnostno kako možgani dejansko pretvarjajo vzorce signalov v obliko.


Zucerelli:
Zdravnik, ki je ugotovil, da človek dokaj natančno locira izvor zvoka na eno uho ne da bi premikal glave. Pri podobnih raziskavah so ugotovili, da je razpon človeških čutov veliko večji kot so sprva mislili. Ugotovili so, da je vidni sistem tudi občutljiv na zvočne spremembe(spremembe pritiska), voh povezujejo z osmično(električno polje materije) frekvenco, tudi možgani so občutljivi na širok pas frekvenc.

Teza:
Obstaja prepričanje, da je hologramska domena zavesti tista, ki vse te frekvence kategorizira(uredi in razdeli ter zavrže) v našo klasično zaznavnost stvarnosti.

Hologramska paradigma:
Je sinteza Bohm-a in Pibrama, ki pravi, da obstaja madež hologramskih frekvenc, ki jih naši možgani(zopet hologram) deloma zazna in jih v določeni meri interpretira v materialni svet.


Zaključek:
Duhovne poti že dolgo učijo, da so vse stvari povezane, zato ni presenetljivo, da tudi znanost prihaja do podobnih zaključkov.