Arhitektura in civilizacija
Preambula:
Pojem civilizacija lahko pojmujemo kot združitev vseh družbenih stanov za izgradnjo skupnega cilja. Pogosto je posledica tega cilja neko tehnološko čudo, ki ne nujno, da njegova funkcionalnost pripomore k lažjemu življenju vseh članov družbe. Skupno vsem tem tehnološkim čudesom je to, da izražajo sposobnost skupnosti. Arhitekturna čudesa so ena izmed najbolj prepoznavnih elementov sposobnosti družbe. Delujejo na vizualnem nivoju, tako jih lahko opazijo vsi člani družbe in tudi ne člani družbe, ki je to čudo zgradilo, obenem v posamezniku prebudi občudovanje in začudenje.
Arhitektura je polje, ki združuje znanost, tehnologijo, estetiko in bivanskost. Arhitekturno čudo bi lahko rekli, da predstavlja indeks sposobnosti družbe. Kvantitizacija takšnega indeksa je vprašljiva na področju estetike in deloma na področju bivanskosti, vsekakor ga lažje ovrednotimo na področju znanosti in tehnologije. Če pogledamo iz vidika znanosti nam lahko arhitektura predstavlja realizacijo abstraktno konceptualnih modelov, iz vidika tehnologije nam lahko predstavlja sposobnost reševanja fizikalno tehnoloških problemov. Kako bi računali tak indeks presega to razpravo, zato se bomo morali zadovoljiti z opisno razlago.
Znanost se mora ukvarjati s prostorsko – časovnim modelom, z elementi v tem modelom, kakšne lastnosti imajo posamezni elementi, kakšni odnosi in sile jih vežejo in na koncu kako vse to opisati. Tehnologija se mora ukvarjati kako vsa ta abstraktna spoznanja ustvariti v doglednem času. Izbira prostora, materialov, orodij in delovnih procesov. Estetika povezuje lepoto in družbeno sprejemljivostjo. Področje bivanskosti se ukvarja z lažjim življenjem posameznikov v družbi, razrešuje prostorske stiske, omogoča regulacijo vode, duševne ali duhovne potrebe.
V zgodovini arhitekture se je arhitekturna sposobnost najbolj izkazovala z gradnjo v višino in do neke mere še danes, predvsem zaradi prostorskih stisk. Vsem znane piramide so zelo prepoznavni indeksi sposobnosti posamezne civilizacije. Osebno menim, da so danes arhitekturna čudesa, ki vključujejo ukrivljene ploskve najboljši predstavniki sposobnosti neke skupnosti. Gradnjo v višino so v 19 stoletju rešili s pomočjo armiranega betona, zato višina ni več tako pomemben parameter pri indeksu, ukrivljene ploskve združujejo visoko tehnologijo. Za doseganje ploskev, ki vsebujejo več ploskovnih prevojev(ne le kot fasada ali preseki sfer) je s klasičnimi metodami težko doseči in časovno ekonomsko zelo potratno, zato v veliki meri uporabljamo paličje. Klasična geometrijsko – analitična metoda računanja statike in lastnih nihanj take konstrukcije je skoraj ne mogoča, zato potrebujemo napredne računalniške programe. Pri samem paličju imamo dve možnosti veznikov, fiksne in gibke. Pri fiksnih veznikih potrebujemo zelo kvalitetne zvare, pri gibkih pa v kontekstu lastnih nihanj postane problem še kompleksnejše. Sama tehnika gradnje je težja in zahteva večjo natančnost kot pri klasični gradnji, ker zahteva prostorsko natančnost ne le ploskovno. Pri vsem tem mora taka konstrukcija omogočati vso funkcionalnost klasičnih konstrukcij in obenem imeti čim manjše izgube funkcionalnega prostora. Veliko jih je mnenja, da so takšna arhitekturna čudesa bolj skulpturne narave, toda nekako sovpadajo z današnjimi svetovnimi trendi vračanja k naravi. Vsekakor takšne zgradbe vsebujejo organske oblike in so zaenkrat spektakulativne in verjetno še dolgo bodo.
Upam, da sem nakazal, kaj predstavljajo arhitekturna čudesa, na kratko bi lahko rekli, da združujejo vse profile človeških vedenj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar