Levi & Desni

Preambula:


Kaj je življenje, kaj je narava, kaj je družba, kaj je civilizacija? Vsa štiri vprašanja vključujejo čas in naš človeški pogled na stvarnost. Življenje si lahko zamislimo brez človeka prav tako tudi naravo, vsekakor si ne moremo zamisliti družbe in civilizacije. Življenje je iz poenostavljenega biološkega pogleda preživetje in razmnoževanje, toda človek lahko nasprotuje temu načelu le v družbi in civilizaciji. Narava razporeja in pretaka življenje v življenje, to je njen magični cikel, ki ga na žalost lahko konča civilizacija ali vesolje. Družba je razslojitev človeške skupnosti, ki je vpeta v cikel narave, civilizacija se upira ciklu narave in ga želi spreminjati tako da vključi vse družbene sloje za skupen cilj.

1) Preprosta kronologija
2) Modus in koncept
3) Levi in desni
4) Ironičnost levega in desnega
5) Zemljan
6) Bionski človek


Vsak »modus« ne sme staviti samo na en koncept, smer. Verjetnost da tak »modus« propade je veliko večja kot pri »modusih«, ki imajo vpletenih več konceptov. Narava nikoli ne stavi samo na eno smer življenja. Preprosta razlaga nam lahko nakaže zakaj tako, vesolje ni postavljeno ampak postavljajoče, to pomeni da nič ni stalno ampak je vse spreminjajoče. Drugače povedano, pogoji niso stalni, zato potrebujemo več konceptov, ker se tako lažje prilagajamo spremembam pogojev. Velik problem današnjih »modusov« je ravno v tem, da porabijo preveč energije za vzdrževanje pogojev, v vesolju je najtežje doseči stalnost. Današnji »modus« potrebuje desnico in levico, kot še nikoli poprej, ker le tako bo nastalo ravnovesje smeri. Levico in desnico ne smemo dojemati enoznačno, ker v resnici v sebi skrivata ironijo. Levičarskemu »modusu« bi lahko rekli socializem in desničarskemu kapitalizem.

Levičarski koncept si želi pošteno razdelitev dobrin in svoboščin in to so najlažje uresničevali tako, da so poskušali enakomerno razdelili dobrine. Predpogoj take ureditve je enakost v skoraj vseh možnih pogledih, kar pomeni velika večina ima lahko le toliko kolikor jim določi sistemska ureditev in le peščica ima upravniško vlogo sistemske razdelitve. Torej levičarski koncept se glasi nekako tako, naj bo »modus« namenjen za večino in ne za peščico(center), kar posledično pripelje do centristične ureditve in tako večina v resnici ne more sodelovati v oblikovanju »modusa«.

Na drugi strani desničarski koncept poveličuje posameznikovo grabežljivost po vedno več dobrinah in zagovarja center. Na ta način dopušča, da posameznik sodeluje pri oblikovanju »modusa«, le dovolj grabežljiv mora biti. Torej ta koncept v resnici preprečuje monopolnost peščice, čeprav jo s količino denarja poveličuje.

Oba koncepta se zavedata omejenosti in vesta, da končna uresničitev cilja lahko pomenu uničenje njunega »modusa«. Kako ta dva koncepta rešita zagato lastnega uničenja? Levičarski »modus« v svoji totalni enakosti prične proizvajati različnost, do čim desničarski »modus« v svoji totalni monopolnosti prične razvrednotenje denarja, kot končna oblika je zlom monitarnega sistema.

Kakšen naj bi bil »globalni modus«, verjetno na to še ni odgovora, toda če prevzamemo oba koncepta, bi lahko rekli »kapitalistični socialist«. Vsekakor oba »modusa« potrebujeta hierarahijo, ki ima izvore na različnih področjih.